Hans-Werner Sinn, predstojnik Ifo Instituta iz Münchna, je neusmiljen kritik dozdajšnjega načina reševanja Grčije.

Gospod profesor Sinn, že od samega začetka grške krize se zavzemate za odhod te države iz evrskega območja in vrnitev k drahmi, zakaj bi bila po vašem mnenju to najboljša rešitev za zadolženo državo?

Ker je država zaradi inflacijskega posojilna balona, ki ga je izzval evro, postala predraga. V načelu lahko tudi v evrskem območju nižamo cene in plače, a je to zelo mukotrpen proces, ki sili sindikate na ulice in dolžnike v stečaj. Ta pot bi bila s pomočjo drahme veliko enostavnejša, grško gospodarstvo bi se hitro osvobodilo konkurenčnega pritiska iz tujine in turizem bi zacvetel. Bogati Grki bi svoje premoženje vrnili iz tujine in začeli investirati. Razmah bi nastopil že po letu ali dveh.

Je nedavni obisk grškega ministrskega predsednika Aleksisa Ciprasa v Nemčiji še okrepil vaša stališča? In kaj bi odgovorili na njegova mnenja, da so za katastrofalen položaj v Grčiji krive nemške in druge zahodne banke?

Drži, da so velike količine kapitala, ki so se stekale v Grčijo, izzvale posojilni balon. Grška država se je zadolžila, da je višala plače državnih uradnikov, to je spodbudilo rast tudi vseh drugih plač in spodkopalo konkurenčnost. Dejansko za to ni kriva le grška država, ampak tudi banke drugih držav, predvsem francoske. Tudi nemške banke so sodelovale v igri. Globlji razlog za lahkomiselnost bank pa je najprej dejstvo, da te za državne obveznice niso potrebovale nobenega tveganega kapitala, to je torej napaka reguliranja. Drugič pa so imele državne centralne banke v evrskem sistemu lahek dostop do tiskarne denarja za amortizacijo posojil tujih investitorjev in tudi to je pomagalo k omenjeni lahkomiselnosti. To bo tudi v prihodnosti vedno znova napihovalo balone.

Read on www.delo.si